17. maja obeležujemo Svetovni dan hipertenzije. Leta 2005 ga je uvedla Svetovna liga za hipertenzijo, z namenom povečati zavedanje svetovne populacije o nevarnostih visokega krvnega tlaka.
Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan krvni tlak že vsak četrti, v Sloveniji pa že skoraj vsak drugi odrasel, bolezen pa se vedno pogosteje pojavlja tudi pri mladostnikih.
Kaj sploh je krvni tlak?
Sila, s katero kri pritiska na žilno steno, imenujemo krvni tlak. Ta je odvisen od potisne sile srca in elastičnosti ter premera krvnih žil. Poznamo sistolični (oz. zgornji) krvni tlak, ki ga izmerimo takrat, ko srce iztisne kri v ožilje, ter diastolični (oz. spodnji) krvni tlak, ki ga izmerimo, ko srčna mišica počiva. Izrazimo ga v milimetrih živega srebra (mm Hg). O povišanem krvnem tlaku govorimo, kadar so vrednosti višje kot 140 mm Hg za sistolični tlak ter višje kot 90 mm Hg za diastoličen tlak.
Previsok krvni tlak vodi v srčno žilne bolezni
Visok krvni tlak je pri nas in v svetu še vedno glavni vzrok srčno žilnih bolezni, kot so možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, ledvična odpoved, okvara očesnega ozadja ter prizadetost žil po telesu. Zato zniževanje previsokega krvnega tlaka pomembno vpliva na zmanjšanje prezgodnje obolevnosti in smrtnosti. To lahko dosežemo s spremembo življenjskega sloga in zdravljenjem z zdravili.
Kateri so dejavniki, ki vplivajo na pojav visokega krvnega tlaka?
Ločimo jih na dejavnike, na katere nimamo vpliva, ter na dejavnike, na katere lahko vplivamo. Med prvimi so dednost (sorodniki imajo ali so imeli visoki krvni tlak), starost (po 45. letu se krvni tlak viša) ter spol (moški so bolj ogroženi od žensk). Med dejavniki, na katere lahko vplivamo, pa so čezmerno uživanje soli, čezmerno pitje alkoholnih pijač, prevelika telesna masa, premajhna telesna dejavnost, kajenje ter izpostavljenost škodljivemu stresu.
Pomembno je, DA
- Si pravilno izmerimo krvni tlak. Na začetku se svetuje merjenje krvnega tlaka vsaj 7 dni dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer, nato pa občasno. Meritev naj poteka v mirnem prostoru, sede, z naslonjenim hrbtom na sedalu in s podprto podlaktjo na ravni površini. Z meritvijo se prične po petih minutah počitka. Temu sledita dve zaporedni meritvi s presledkom 1-2 minuti. Meritve je potrebno skrbno beležiti. Za interpretacijo izsledkov naj poskrbi osebni zdravnik.
- Omejimo vnos soli na 5 g dnevno. Odsvetujemo dosoljevanje, uživanje slane in procesirane hrane. V zameno za sol uporabljamo sveža ali suha zelišča.
- Zmanjšamo uživanje alkohola.
- Uživamo zdravo prehrano.
- Vzdržujemo primerno telesno maso in obseg pasu. Z znižanjem telesne mase se zniža tudi krvni tlak.
- Smo zadostno telesno aktivni. Redna telesna dejavnost je pomembna za preprečevanje in zdravljenje visokega krvnega tlaka, vpliva pa tudi na zmanjšanje srčno-žilnega tveganja in umrljivosti.
- Zmanjšamo ali prenehamo s kajenjem. Kajenje okvarja žilno steno in s tem prispeva k razvoju visokega krvnega tlaka
Z zdravim življenjskim slogom lahko sami naredimo ogromno za svoje srce.
