V času pandemije in strahu pred okužbo z virusom SARS-CoV-2 vsi želimo kar se da najbolje okrepiti svoj imunski sistem. Vendar pa nobeno posamezno živilo, nobeno ˝superživilo˝ in nobeno prehransko dopolnilo ne bo na hitro izboljšalo našega imunskega sistema. Za nemoteno delovanje imunskega sistema je pomembno, da posameznik pokrije energijsko hranilne potrebe, uživa uravnoteženo prehrano ter skrbi za zadostno hidracijo.
V stiski in strahu pred okužbo z virusom SARS-CoV-2 naj se ne posega po nepotrebnih prehranskih dopolnilih. Prehranska dopolnila niso nadomestek za uravnoteženo, zdravo prehrano. Brez primernega vnosa energije tudi mikrohranila ne zmorejo podpreti našega imunskega sistema. Dokazano je, da posamezna mikrohranila, kot so vitamini A, B6, B12, C in D ter baker, folat, železo, selen in cink, skrbijo za nemoteno delovanje imunskega sistema, vendar se naj zaužijejo z običajno uravnoteženo prehrano. Kadar je le mogoče jejmo sezonsko in lokalno hrano, ki je hranilno najbolj bogata.
Epidemija ni čas za nove shujševalne diete ali postenje. Premajhen ali omejen vnos hrane vodi do slabljenja imunskega sistema, zato naj bo prehrana raznolika, uravnotežena in usklajena s presnovnimi potrebami posameznika. Če smo fizično zelo aktivni pa moramo biti pozorni tudi na osnovna priporočila za prehrano ob telesni aktivnosti.
Skrbimo za redne obroke. Dnevno poskusimo zaužiti 4-5 obrokov, ki naj bodo razporejeni čez cel dan.
Ob vsakem obroku naj se doda sadje ali zelenjavo, ki jo dobro operemo, olupimo ali toplotno obdelamo. Če nimamo dostopa do sveže, sezonske zelenjave in sadja, se lahko poslužujemo tudi zmrznjene ali vložene (pazimo na dodan sladkor in sol!). Dodajanje sadja in zelenjave bo naše telo oskrbelo z minerali in vitamini ter prehranskimi vlakninami.
Pomembno je uživanje kakovostnih beljakovin, ki so gradniki naših celic, tudi imunskih. Dobri viri kakovostnih beljakovin so: ribe, meso, mleko, mlečni izdelki, jajca in stročnice. Izbiramo predvsem pusto meso, izogibamo se mastnim kosom in predelanim mesninam. Pri mesu naj se poskrbi, da bo le-to pusto in način priprave ni cvrtje. Priporočamo, da se 1-2x tedensko na jedilnik uvrsti ribe, glede na trenutno situacijo je lahko to tudi ribji file, ki je bil predhodno zmrznjen, ali riba iz konzerve (najbolj priporočamo sardele).
Svetuje se uživanje polnovrednih žit in žitnih izdelkov (testenine, kosmiči, kaše, zdrobi, kruh…), saj so ogljikovi hidrati pomemben vir energije. Poleg ogljikovih hidratov pa poskrbijo tudi za vnos vlaknin, ki skrbijo za zdravje črevesne mikrobiote, ki pomembno vpliva na delovanje imunskega sistema. Kot vir ogljikovih hidratov lahko uživamo tudi krompir. Od škrobnih živil naj se v prehrano vključuje tudi krompir in riž, ki ga brez težav shranjujemo dlje časa. Izogibati se je treba enostavnim sladkorjem (sladkim pijačam, sladkarijam).
V prehrano vključimo zdrave maščobe, ki jih najdemo predvsem v rastlinskih oljih (oljčno, repično, laneno,…), oreščkih in ribah. Izogibamo pa se nasičenim maščobam (maščobe živalskega izvora, kokosovo olje).
Skrbimo za hidracijo. Poskrbeti je treba za zadosten vnos tekočine v obliki vode, nesladkanih čajev ali kompotov. Izogibamo pa se sladkim pijačam, sokovom, sadnim sirupom ipd.
Vsakodnevna prehrana naj bo raznolika, energijsko in hranilno zadostna, količine hrane pa zmerne. S takšno prehrano bodo pokrite tudi potrebe po mikrohranilih, zato dodatki vitaminov in mineralov niso potrebni.
V kolikor želite več informacij ali pomoč, se lahko obrnete na nas (telefon: 05 37 34 222 ali mail: ckz@zd-idrija.si).
Dobra higienska praksa (redno temeljito umivanje in razkuževanje rok) in socialna izolacija sta še vedno najboljši sredstvi za preprečevanje širjenja okužbe.
