Prvi torek v maju že tradicionalno obeležujemo svetovni dan astme, kronične bolezni dihal.
Povzročitelj astme ni znan. Dejavniki tveganja so lahko genetski, prehranski, biološki, prenatalni in perinatalni faktorji. Vsekakor imajo vsaj pri polovici bolnikov z astmo svojo vlogo tudi različni alergeni.
Tipični simptomi astme so:
– nočni kašelj ali nočna dušenja,
– jutranji kašelj ali jutranja kratka sapa,
– težka sapa ob telesnih obremenitvah,
– tiščanje v prsih in piskajoče dihanje.
Ob povečanju vnetja dihal se poslabša tudi astma. Vnetje je pri astmi škodljivo, zato ga je treba zavirati. To storimo z odstranjevanjem alergenov in dražljivcev iz bolnikovega okolja. S testiranji tako ugotovimo, kateri alergeni pri otroku sprožajo astmatično poslabšanje.
Najpogostejši alergeni so:
– tobačni dim,
– izločki pršice,
– pelodi,
– onesnaženje zraka,
– živalska dlaka,
– mrzel zrak,
– neusklajena fizična vadba za bolnika s preodzivnimi dihalnimi potmi.
Ozaveščanje o pomenu upoštevanja preventivnih dejavnikov pomembno zniža izpostavljenost alergenom in posledični alergijski reakciji. Ker pa to skoraj nikoli ne zadošča za umiritev astme, vnetje zaviramo predvsem z uporabo zdravil.
Za obvladovanje bolezni se uporabljata dve vrsti zdravil: preprečevalci in olajševalci. Bolnik jemlje preprečevalce vsak dan, v takih odmerkih, kot jih je predpisal zdravnik. Olajševalce pa bolnik uporablja ob nenadnih (akutnih) poslabšanjih. Povečana potreba po olajševalcih je opozorilo, da se astma slabša ali da ni najbolje urejena.
Cilj zdravljenja astme je, da ima bolnik čim manj izraženih simptomov in težav zaradi osnovne bolezni. Če bolniki sledijo navodilom za zdravljenje in upoštevajo nasvete zdravnika, večina otrok in odraslih živi normalno življenje kljub astmi.
Kako na pojavnost vplivata spol in starost?
Alergijska astma se po navadi začne že v prvih letih po rojstvu, njena pojavnost pa se viša nekako do pubertete, ko potem stagnira ali počasi upada. Za nealergijsko astmo pa je značilno, da se pojavi v odrasli dobi in se pojavnost viša s staranjem. Pomembne razlike med spoloma in pojavnosti astme ni znana. Znana je astma s hormonskim rinitisom, ki se zaradi spremenjenega hormonskega ravnovesja pojavlja pri nekaterih nosečnicah.
Kaj vse vključuje primarna preventiva pri astmi?
Porast pojavnosti astme sicer pripisujejo predvsem večjemu onesnaženju ozračja: »Astma, posebno v
otroški dobi, je alergijsko pogojena, porast alergij povezujejo z večjim onesnaženjem okolja, hitro
industrijsko pripravljeno hrano, polno konzervansov, barvil, aditivov«.
Pojem primarne preventive pri astmi ni dorečen. Genetski faktorji in okolje, v katerem živimo in delamo, pomembno prispevajo k razvoju astme. Pretirana skrb staršev, da bi bili njihovi otroci (pre)čisti, da ne bi prihajali v stik z vrstniki, ki so »žnudravi«, da ne bi klečali na prašnih poteh in se igrali s frnikolami po umazanem asfaltu, kasneje, ob stiku z običajnimi alergeni, prispeva k preburni reakciji imunskega sistema in razvoju alergij in astme. Druga skrajnost, npr. nedohranjenost, slaba telesna higiena, vlažna in slabo zračena stanovanja, prenaseljenost, pa slabijo telesno obrambo in sprožajo razvoj astme. Kot vedno v življenju je najbolj smiselna zlata sredina.
Kateri pa so najpogostejši dejavniki, ki lahko vplivajo na poslabšanje astme?
Bolniki morajo biti s svojo boleznijo seznanjeni, čeprav v klinični praksi ni vedno tako. Verjetno je ob postavitvi diagnoze premalo časa namenjenega seznanitvi o tem, kaj bolezen pomeni in kako se zdravi. Posledica nepoznavanja je, da ima bolnik več vdihovalnikov, za katere ne ve, zakaj bi jih uporabljal. Samo če bolnik točno ve, kaj mora na primer v času poslabšanja astme storiti, si bo znal sam pomagati. Mnogo bolnikov to pozna zelo dobro in eno od orodij samozdravljenja je omenjeni PEF-meter. Vsak bolnik z astmo mora namreč vedeti, kolikšen je njegov najboljši PEF in v času poslabšanja tudi ve, ali gre za blago ali za zmerno oz. hudo poslabšanje astme.
ZDRAVILIŠKO ZDRAVLJENJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE (težave z dihali)
Zdravilišče Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču letno sprejme okoli 500 otrok z astmo in ponavljajočimi bronhiolitisi, ki jih osebni pediatri napotijo na zdraviliško zdravljenje. Zavarovanci s kroničnim obolenjem dihal, do 18. leta starosti, imajo pravico do 14 dnevnega, klimatskega zdravljenja vsako leto.
Program zdraviliškega zdravljenja za otroke z astmo, (standard tip 9), je prilagojen starosti in razvojni stopnji otroka. Lahko poteka individualno ali skupinsko.
Vključuje: Inhalacije z zdravilnimi aerosoli, vibracijsko masažo prsnega koša, dihalne vaje, telesne vaje in vaje za vzdržljivost. Glede na starost in zdravstveno stanje otroka, se 1-2 krat dnevno izvaja meritev oksigenacije krvi in/ali meritev pretoka izdihanega zraka (PEF). Vsi otroci z astmo in njihovi starši so vključeni v edukativni program delavnic »ŠOLA ASTME«. 1x mesečno so v program delavnic šole astme povabljeni tudi zunanji interesenti.
