10. oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Osrednja tema letošnjega svetovnega dne pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) tako nosi naslov »Duševno zdravje v neenakem svetu. Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni, in skupaj s svojimi bližnjimi, družinami in negovalci še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo. Simbol tega dneva je zelena pentlja.
Skrb za duševno zdravje je odgovornost vsakega posameznika, nenazadnje pa tudi družbe kot celote.
Težave v duševnem zdravju so v porastu
Duševno stisko kdaj pa kdaj lahko doživlja vsak izmed nas. Tudi resne duševne motnje lahko prizadenejo vsakogar, epidemija Covida-19 pa je stanje še poslabšala. Podatki kažejo, da ima vsaka četrta družina vsaj enega člana, ki ima težave v duševnem zdravju. 6% ljudi se sooča z depresijo, enako število ljudi ima anksiozne motnje, do 10% ljudi ima težave zaradi stresnih motenj. Po samomorilnem količniku se Slovenija uvršča na vrh povprečij med evropskimi državami, navaja prof. Mojca Zvezdana Dernovšek, spec. psih. (vir) Breme duševnih motenj je veliko – ne samo za posameznika, ampak tudi za družbo kot celoto. Duševne motnje so tretji najpogostejši vzrok za bolniški stalež, hkrati pa so bolniški staleži zaradi duševnih motenj med najdaljšimi.
Vsaka duševna stiska še ni duševna motnja. Kratkotrajne težave v duševnem zdravju, ob katerih še lahko delamo in se čutimo povezane, poznamo vsi iz vsakdanjega življenja. Pomoč strokovnjaka je potrebno poiskati takrat, kadar stiska ali znak (kot je npr. nespečnost) traja dolgo in se krog ljudi, ki so lahko v pomoč, oži in predvsem takrat, kadar se ne moremo izogniti misli, da bi radi trpljenje končali za vsako ceno. Pomoč je treba poiskati tudi takrat, ko se zaradi trpljenja izgublja stik z resničnostjo. Predvsem pa – duševnih stisk ne premagujmo sami, ampak s podporo drugih ljudi.
Dostopnost strokovne pomoči na področju duševnega zdravja je izjemnega pomena
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (psihiatru ali kliničnemu psihologu) ali na druge oblike pomoči.
V zadnjih letih se v Sloveniji širi mreža strokovne pomoči tudi v manjših krajih. V okviru zdravstvenih domov delujejo zdravstveno vzgojni centri, odprli so se tudi nekateri Centri za krepitev zdravja, ki nudijo psihološko podporo v obliki psihoedukativnih delavnic in pogovornih ur. Prav tako se širi mreža Centrov za duševno zdravje odraslih ter Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov.
Območju Idrijsko-Cerkljanske so najbližje naslednje ustanove na področju duševnega zdravja:
Psihiatrična bolnica Idrija
Telefon: 05 37 34 400; e-pošta: psihiatrija@pb-idrija.si
Center za duševno zdravje odraslih Tolmin
Center za duševno zdravje odraslih Logatec
Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov Postojna
Telefon: 05 700 04 40; e-pošta: cdzom@zd-po.si
Dispanzer za mentalno zdravje Kranj
Telefon: 04 20 82 250; dmz@zd-kranj.si
Center za krepitev zdravja Idrija
Telefon: 05 37 34 217; e-pošta: ckz@zd-idrija.si
Telefonska pomoč v duševni stiski (od 19.00 do 7.00)
Telefon: 01 520 99 00
Povzeto po: https://www.nijz.si/sl/svetovni-dan-dusevnega-zdravja-dusevno-zdravje-v-neenakopravnem-svetu
https://www.nijz.si/sl/vpliv-epidemije-covid-19-na-dusevno-zdravje
