September je mesec Alzheimerjeve bolezni, 21. septembra pa obeležujemo Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. V tem času po vsem svetu organizacije z različnimi dogodki in aktivnostmi ozaveščajo o bolezni in si prizadevajo za zmanjšanje njene stigme. Ta je posledica premajhnega razumevanja bolezni in lahko privede do dehumanizacije oseb z Alzheimerjevo boleznijo ter pomanjkanja ustrezne oskrbe zanje in za njihove skrbnike. Posledica stigme je lahko tudi pozna diagnoza bolezni.
Kaj je Alzheimerjeva bolezen in kako pogosta je?
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence, saj predstavlja dve tretjini vseh primerov demenc. Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, za katero je značilen postopen in napredujoč upad spoznavnih sposobnosti (spomina, orientacije, razumevanja, govornega izražanja, računskih in učnih sposobnosti, presoje in opravljanja vsakodnevnih dejavnosti ter obvladovanja čustev in socialnega vedenja), ki je večji od pričakovanega v normalnem procesu staranja.
V Sloveniji nimamo točnih podatkov glede prevalence in incidence demence, vendar število oseb z demenco narašča s podaljševanjem življenjske dobe. Po ocenah NIJZ bo leta 2030 v Sloveniji dobrih 48.000 oseb z demenco, starejših od 60 let (dobrih 16.000 moških in slabih 32.000 žensk). Alzheimerjeva bolezen v povprečju traja od 10 do 15 let, zaradi njenega napredovanja pa osebe postajajo pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti vedno bolj odvisne od drugih. Ob tem so lahko svojci, ki nudijo pomoč osebi z demenco, izpostavljeni velikim psihičnim ter fizičnim obremenitvam, zaradi česar je možno, da tudi sami izgorijo ali zbolijo.
Vzrok za nastanek demence še ni odkrit, najpomembnejši dejavnik tveganja za Alzheimerjevo bolezen pa je starost, saj se po 65. letu verjetnost za razvoj bolezni vsakih pet let podvoji. Bolezen se razvija več let in se običajno začne neopazno. Okolica večinoma ne prepozna znakov, dokler bolezen že močno ne napreduje.
Pomembna je hitra prepoznava znakov bolezni
Če prepoznamo zgodnje znake Alhzeimerjeve bolezni je pomembno, da čim prej obiščemo osebnega zdravnika, ki osebo napoti k nevrologu ali psihiatru. Pred obiskom osebnega zdravnika lahko svojci pripravijo seznam prisotnih znakov Alzheimerjeve bolezni.
Faze bolezni
- V začetni fazi se osebe z demenco svojih težav zavedajo, stisko, ki jo ob tem doživljajo pa lahko izražajo z močnimi čustvi. V tem obdobju sta najpomembnejša podpora in ozaveščanje osebe o njenem stanju.
- V nadaljevanju nastopi srednje obdobje demence, v katerem oseba že potrebuje več podpore okolice, svojega kognitivnega upada pa se zaveda vse manj. Takrat je ključno, da poskrbimo za varnost osebe, tudi s prilagoditvijo bivalnega okolja. V tej fazi je nevarnost izgorevanja glavnega negovalca obolele osebe največja. Spremembe v smislu nočnega tavanja in beganja, sumničenja, neutemeljenih obtožb ter ponavljajočih se vprašanj pa lahko izčrpajo ne samo negovalca temveč tudi ostale družinske člane.
- V zadnjem, poznem obdobju demence se zmanjša sama zahtevnost oskrbovanja osebe, hkrati pa se potreba po negi poveča. Oseba v tem obdobju ni več toliko aktivna, v ospredju je potreba po skrbni negi in udobju.
Trenutno nimamo zdravila, s katerim bi lahko demenco pozdravili, imamo pa zdravila, ki upočasnjujejo napredovanje bolezni in izboljšajo kvaliteto življenja oseb z demenco in njihovih svojcev. Kljub temu pa lahko tudi sami vplivamo na nekatere dejavnike tveganja in si tako zmanjšujemo možnost za pojav Alzheimerjeve bolezni.
