Geslo letošnjega Svetovnega dne hrane je Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote. Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) z njim opozarja na dve ključni težavi na prehranskem področju, na eni strani je debelost, na drugi pa naraščajoča lakota v svetu.
Pravica do hrane je osnovna človekova pravica. Zadovoljuje osnovne človekove potrebe in omogoča zdravo, kakovostno in srečno življenje. Pravica dostopa ljudi do hrane je med drugim zapisana v Splošni deklaraciji človekovih pravic, pa tudi v Quebeški deklaraciji, ki pravi, da ima vsak Zemljan pravico dostopa do hrane in vode vsaj enkrat na dan.
Lani je bilo 821 milijonov lačnih in kronično podhranjenih prebivalcev (kar je vsak 9. zemljan), število lačnih pa narašča že tretje leto zapovrstjo.
Na drugi strani pa je zaskrbljujoč trend naraščanja prekomerno težkih in debelih prebivalcev – v letu 2017 je bilo takšnih več kot 672 milijonov. Prekomerna teža in debelost pomenita večje tveganje za nenalezljive kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, visok krvni tlak, infarkt in nekatere vrste raka. Zaznan je tudi zaskrbljujoč trend naraščanja slabokrvnosti pri ženskah v reproduktivni dobi, saj podatki kažejo, da je vsaka 3. ženska slabokrvna.
Pomemben korak k osveščanju potrošnikov o pomenu lokalno pridelane in predelane hrane so izvedli pridelovalci in predelovalci slovenske hrane, ki skupaj z Ministrstvom za kmetijsko, gospodarstvo in prehrano sofinancirajo promocijo po zakonu o promociji. Kakovostne slovenske mlečne in mesne proizvode, od letos pa tudi sadje, certificirajo in označujejo z znakom Izbrana kakovost Slovenija. Spodbujanje uživanja lokalne hrane ter s tem lokalne trajnostne oskrbe se med drugim izvaja tudi preko dneva slovenske hrane ter projekta Tradicionalni slovenski zajtrk (vsako leto tretji petek v novembru, letos petek, 16. 11.) ter ukrepa Shema šolskega sadja in zelenjave.
V Sloveniji največ hrane, kar polovico, zavržemo v gospodinjstvih, razlogi za to pa so predvsem, da kupimo in pripravimo več hrane, kot jo lahko pojemo, porabe hrane ne načrtujemo, ostankov pa ne znamo pametno porabiti. Velikokrat gospodinjstva nimajo ali ne poznajo možnosti za primerno shranjevanje hrane, niso dovolj pozorna na rok trajanja živil ali pa nehote nabavijo preveč sveže hrane.
Kaj lahko stori vsak posameznik, da pomaga ustvariti svet brez lakote?
- Da z manj proizvedemo več.
- Da preidemo na bolj zdravo in trajnostno prehrano.
- Da se zavzemamo za svet brez lakote.
- Da zmanjšamo količino zavržene hrane.
