10. oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, ki letos poteka pod geslo »Duševno zdravje za vse. Boljša naložba – boljša dostopnost. Vsakomur, vsepovsod.« Simbol tega dneva je zelena pentlja.
Skrb za duševno zdravje je odgovornost vsakega posameznika, nenazadnje pa tudi družbe kot celote.
Kaj lahko za duševno zdravje naredi vsak sam
Za kvaliteto življenja je pomembna vsakodnevna skrb za duševno zdravje tekom celotnega življenja.
Za duševno zdravje skrbimo z zdravim življenjskim slogom (zadostnim spanjem, uravnoteženo prehrano in zadostno telesno aktivnostjo, z izogibanjem alkoholu, tobaku in drogam). Ohranjanje ravnovesja na različnih področjih življenja (na primer: delo – počitek), vzpostavljanje in ohranjanje zadovoljujočih medosebnih odnosov, ukvarjanje s prijetnimi dejavnostmi in učinkovito obvladovanje stresa so sestavni del skrbi za dobro počutje in posledično vzdrževanje ali izboljševanje duševnega zdravja.
Duševne stiske so v porastu
Duševno stisko kdaj pa kdaj lahko doživlja vsak izmed nas. Tudi resne duševne motnje lahko prizadenejo vsakogar. V zadnjih letih je teh vse več, tako med otroci, mladino kot tudi med odraslimi in starejšimi.
Doživljanje duševne stiske ali pojav duševne motnje ni odraz šibkosti posameznika in iskanje pomoči ni sramotno. Nasprotno, posameznik, ki poišče pomoč, običajno ob tem začuti veliko olajšanje.
Pomoč poišče vse več ljudi
Vzpodbudno je, da pomoč ob duševnih stiskah poišče vse več ljudi, a veliko truda vseh nas bo še potrebnega za odpravljanje predsodkov in stigme na področju duševnega zdravja.
Žal prav zaradi predsodkov in strahu pred stigmatizacijo marsikatera stiska še ostane zaprta za domačimi vrati ali prezrta.
Prav zato je pomembno, da obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. A to ni dovolj. Pomembno je, da tudi tekom leta brez zadržkov večkrat spregovorimo o duševnem zdravju. Veliko lahko naredimo tudi s tem, da drug drugega večkrat iskreno vprašamo: »Kako si?«.
Kdo lahko pomaga
Kadar smo v stiski, pomaga pogovor z bližnjim, prijateljem oziroma z osebo, ki ji zaupamo. Vendar pa marsikdaj to ni dovolj, zato se ne bojmo poiskati strokovne pomoči.
Na področju duševnega zdravja so na voljo različni strokovnjaki. V prvi vrsti je to lahko izbrani osebni zdravnik, nenazadnje pa tudi specialist psihiater, psiholog, svetovalci v šolah, podjetjih in podobno.
Dostopnost strokovne pomoči na področju duševnega zdravja je izjemnega pomena
V zadnjih letih se v Sloveniji širi mreža strokovne pomoči tudi v manjših krajih. V okviru zdravstvenih domov delujejo zdravstveno vzgojni centri, odprli so se tudi nekateri Centri za krepitev zdravja, ki nudijo psihološko podporo v obliki psihoedukativnih delavnic in pogovornih ur. Prav tako se širi mreža Centrov za duševno zdravje odraslih ter Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov.
Območju Idrijsko-Cerkljanske so najbližje naslednje ustanove na področju duševnega zdravja:
Psihiatrična bolnica Idrija
Telefon: 05 37 34 400; e-pošta: psihiatrija@pb-idrija.si
Center za krepitev zdravja Idrija
Telefon: 05 37 34 217; e-pošta: ckz@zd-idrija.si
Center za duševno zdravje odraslih Nova Gorica
Telefon: 05 33 83 269; e-pošta: cdzo@zd-go.si
Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov Postojna
Telefon: 05 700 04 40; e-pošta: cdzom@zd-po.si
Dispanzer za mentalno zdravje Kranj
Telefon: 04 20 82 250; dmz@zd-kranj.si
Telefonska pomoč v duševni stiski (od 19.00 do 7.00)
Telefon: 01 520 99 00
Zaupajte svojo stisko prijatelju ali strokovnjaku, ne ostajajte sami z njo.
Več o svetovnem dnevu duševnega zdravja si lahko preberete na naslednji povezavi.
