HPV je kratica za Humani Papiloma Virus. Gre za skupino virusov, ki lahko okuži človeško kožo in sluznice. Poznan je kot najpogostejši spolno prenosljiv virus na svetu, s katerim se večina ljudi okuži v nekem trenutku svojega življenja, vendar pa se pri večini primerov telo samostojno uspešno spopade z okužbo. Kljub temu pa lahko določene vrste HPV virusa povzročijo resne zdravstvene težave, med drugim tudi razvoj raka materničnega vratu.
Okužba je najpogostejša pri mladostnikih in mladih odraslih starih med 15-25 let. Vsaj 40-60% ljudi se v življenju okuži vsaj enkrat, 80-90% žensk okužbo preboli in pozdravi z lastno imunostjo. Moški so imunsko manj uspešni v premagovanju okužbe, na začetku jim ne povzroča težav in je zato težje prepoznajo, po okužbi pa postanejo prenašalci virusa.
Okužba se lahko prenaša na več načinov. Najbolj poznan prenos je z nezaščitenim spolnim odnosom z okuženo osebo, lahko tudi preko analnega ali oralnega seksa. Prenos okužbe je mogoč tudi z tesnimi intimnimi stiki, preko ran na našem telesu, lahko pa se prenese tudi z matere na novorojenčka pri porodu.
Okužbe s HPV večinoma potekajo brez značilnih simptomov in znakov, zato večina ljudi ne ve, da so okuženi. Pri večini oseb (90 %) okužba v dveh letih spontano mine, pri nekaterih (10 %) pa se lahko razvije perzistentna (dolgotrajna) okužba s HPV, ki lahko vodi v nastanek genitalnih bradavic ali določenih rakov. Okužbe z manj nevarni genotipi HPV lahko povzročijo genitalne bradavice, ki se kažejo kot bradavičasti izrastki ali cvetačaste tvorbe, ki se pojavijo v predelu spolovil, rodil ali zadnjika. Genitalne bradavice se v povprečju pojavijo nekaj mesecev po okužbi s HPV. Okužbo z manj nevarnimi genotipi HPV povezujemo tudi z nastankom papilomov grla, ki lahko povzročajo hripavost in težave pri dihanju, v redkih primerih pa lahko povzročijo življenjsko ogrožajočo zaporo dihalnih poti. Dolgotrajne okužbe z nevarnejšimi genotipi HPV lahko vodijo v nastanek predrakavih in rakavih sprememb v področju spolovil, rodil, zadnjika in ustnega dela žrela. Od okužbe do razvoja predrakavih in rakavih sprememb načeloma poteče več let. Od rakavih sprememb je najpogostejši rak materničnega vratu. Prvi simptomi in znaki raka materničnega vratu se večinoma pojavijo pozno in se lahko kažejo kot krvavitev oziroma rjavkast izcedek (po spolnem odnosu, med menstrualnim ciklusom ali v pomenopavzalnem obdobju), dolgotrajen smrdeč izcedek iz nožnice, bolečine pri spolnih odnosih, bolečine v spodnjem delu trebuha.
Zaskrbljujoča posledica okužbe s HPV virusom je povezava z razvojem raka materničnega vratu. Določene visoko tvegane vrste HPV virusa lahko povzročijo spremembe v celicah materničnega vratu, ki se lahko sčasoma razvijejo v rakave tumorje. Vendar pa je pomembno poudariti, da večina žensk s okužbo s HPV ne razvije raka materničnega vratu, saj imunski sistem sam zavira nadaljnji razvoj okužbe.
Najbolj učinkovit način zaščite pred okužbe je cepljenje. Priporoča se vsem spolno dejavnim osebam, najbolje pred prvim spolnim odnosom. Zelo priporočljivo je tudi za ženske po zdravljenju raka na materničnem vratu in za vse moške. Dosežena imunost po cepljenju je doživljenjska, in je bistveno večja od prebolele okužbe.
Ker se okužba širi z nezaščitenimi spolnimi odnosi, je pomembna varna in zdrava spolnost, po načelu pravila ABC- A-abstinenca ali odlašanje prvega spolnega odnosa na čim kasnejši čas; B-bodi zvest ali zvestoba enemu partnerju, ob pogoju, da je tudi on zvest vam; C-kot condom oz. kondom, ki ga je potrebno uporabljati pravilno in dosledno.
Rak materničnega vratu je ena redkih rakavih obolenje, ki jo je mogoče preprečiti z zgodnjim odkrivanem in zdravljenjem predrakavih sprememb. V Sloveniji od leta 2008 poteka nacionalni preventivni program ZORA (Zgodnje Odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu), kjer so na ginekološki pregled vabljene ženske po 20. letu starosti. S rednimi preventivnimi ginekološkimi pregledi in pregledi celic v brisu materničnega vratu se omogoča zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in s tem pravočasno ukrepanje in zdravljenje.
