Zaradi počitnic, dopustov, dolžine dneva in višjih temperatur poleti več časa prebijemo na prostem, še zlasti ob sončnih dneh, zato smo v večji meri izpostavljeni sončnemu ultravijoličnemu (UV) sevanju. Žal pa ima sonce poleg koristnih učinkov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba, toplota) tudi škodljive učinke na zdravje. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) uvršča UV A, B in C sevanje med rakotvorne dejavnike. Pojavnost kožnega raka je dokazano povezana z izpostavljanjem UV sevanju in s pogostostjo sončnih opeklin, še zlasti v otroški dobi.
Pojav škodljivih učinkov UV sevanja na naše telo lahko s pravilnim samozaščitnim ravnanjem zmanjšamo ali preprečimo in ostanemo zdravi, zato smo za vas pripravili nekaj napotkov za zaščito pred soncem.
Med 10.00 in 17.00 uro omejimo izpostavljanje soncu.
Takrat je moč UV sevanja največja, zato je priporočljivo, da ta čas preživimo v senci in aktivnosti na prostem opravimo pred 10.00 ali po 17.00 uri.
Ne sončimo se namerno.
Prekomerno izpostavljanje UV sevanju lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči, imunski sistem. UV sevanja z našimi čutili ne zaznavamo. Za vzdrževanje ustreznega nivoja vitamina D v telesu v poletnem času zadostuje že 5 do 15 min izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke) 2-3x tedensko.
Poiščemo senco in se umaknemo v senco.
Upoštevamo pravilo sence: kadar je dolžina sence krajša od dolžine telesa, poiščemo senco.
Izberemo primerna oblačila in pokrivala.
Oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Ohlapna oblačila v živih ali temnejših barvah in oblačila v več plasteh nudijo boljšo zaščito. Glavo pokrijemo s širokokrajnim klobukom ali pokrivalom z dolgim ščitnikom, s podaljškom za zaščito uhljev in vratu.
Zaščitimo oči.
Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV 400) in oblike, ki onemogoča dostop sončnemu sevanju tudi s strani.
Dodatno se zaščitimo s kemičnimi varovalnimi pripravki (kreme, geli).
Dodatno se zaščitimo s kemičnimi varovalnimi pripravki s sončnim zaščitnim faktorjem (SZF oz. angl. SPF) 30 ali več. Kemični varovalni pripravki za zaščito pred soncem služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine in so namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. Pomembna je zadostna količina nanosa in pogostost nanašanja. Z zaščitno kremo se namažemo 30 minut preden gremo na sonce, ko je koža še hladna in suha. Kremo ponovno uporabimo vsake 2 uri oz. pogosteje po kopanju, močnem potenju, brisanju itd.
Za nadomeščanje izgubljene tekočine pijemo dovolj vode.
Za preprečevanje dehidracije je potrebno zadostno pitje tekočin. Potreba po zaužiti tekočini se poveča v vročem okolju in s fizično aktivnostjo, zato je obvezno nadomeščati tudi izgubljene elektrolite in porabljeno glukozo. Najprimernejša pijača za odžejanje in nadomeščanje izgubljene tekočine je voda, priporočamo tudi nesladkane čaje. Izgubljeno tekočino nadomeščamo v manjših odmerkih preko celega dneva, tako v času obrokov kot med obroki.
Več si lahko preberete na povezavi: https://www.nijz.si/sl/zascita-pred-soncem
