Prehranske potrebe se v različnih starostnih obdobjih spreminjajo, v obdobju otroštva pa je še posebej pomembno, da jih ustrezno pokrijemo, saj je ustrezen način prehranjevanja ključnega pomena za zdrav razvoj in rast otrok. V otroštvu pa ni pomembno samo to, da otrok ni lačen, vendar pa je izrednega pomena tudi to, da uživa kakovostno, raznoliko in zdravo hrano. Zgodnje izkušnje s hrano imajo tudi velik vpliv na oblikovanje prehranskih navad tudi v kasnejšem življenju.
Ponudite več manjših in raznolikih obrokov
Zgodnje otroštvo je obdobje, ko otrok spoznava nove okuse in razvija prehranjevalne navade, zato je prav, da otroku ponudimo čim več različnih živil. Otroci pogosto zavračajo neznana živila in okuse, vendar pa naj to ne bo razlog, da določene jedi črtate z jedilnika. Otroci potrebujejo kar nekaj časa, da se privadijo na nove okuse. Jedi jim ponujajte še naprej, vendar pa jih z njimi ne silite.
Otroci potrebujejo nekoliko bogatejšo hrano, da zadostijo energijskim potrebam. Zato v prehrano vključite nekoliko več zdravih maščob (hladno stiskana rastlinska olja, maso iz oreščkov, avokado, maslo,..) in ogljikovih hidratov. Ne pozabite pa tudi na zadosten vnos beljakovin (meso, mlečni izdelki, jajca, stročnice), sadja in zelenjave. Ponudimo jim več obrokov dnevno, vključimo tudi zdrave prigrizke.
Bodite zgled in poskrbite, da bo hranjenje prijetna izkušnja
Pomembno je, da je zdrava in raznolika prehrana celotne družine, saj ne moremo pričakovati, da bo otrok jedel drugače od staršev. Otroci se namreč največ učijo z opazovanjem in posnemanjem, zato poskrbimo, da bo naše vedenje za mizo otroku zgled za zdravo prehranjevanje. Na prvem mestu je vedno zdrav odnos do hrane, zato naj hranjenje vedno poteka v mirnem in spodbudnem okolju, izogibajte pa se siljenju s hrano (˝Ne greš od mize dokler krožnik ne bo prazen˝, ipd.). Izogibajte se tudi temu, da hrano uporabljate kot vzgojni pripomoček – hrane NE uporabljajte kot nagrado ali kazen. Še posebej pogosto se uporablja nagrajevanje s slaščicami ali drugimi nezdravimi prigrizki, kar lahko vodi do tega, da bo otrok tudi kasneje v življenju za tolažbo ali nagrado potreboval hrano.
Nova živila ponudite večkrat in bodite kreativni
Živila, ki jih otrok morda prvič zavrne, ponudite večkrat, morda na drugačen način (če otrok ne mara brokolija v kosih, mu ponudimo kremno brokolijevo juho ipd.). Zelenjavo lahko skrijete tudi v različne omake ali zelenjavne muffine. Če je otrok izbirčen, poskrbite, da je hrana na krožniku videti zanimivo in privlačno. Na primer: zelenjavo narežite na trakce, na krožniku kombinirajte več različnih barv ipd.
Poudarek naj bo na osnovnih živilih
V čim večji meri izbirajte in pripravljajte obroke iz osnovnih sestavin, izogibajte pa se industrijsko pripravljeni hrani. Osnovne sestavine družinskega jedilnika naj bodo surova in kuhana zelenjava, surovo, kuhano in suho sadje, žita in žitni izdelki (kruh, kosmiči, kaše), krompir, riž, meso (prednost ima pusto meso), mleko in mlečni izdelki, jajca, stročnice, ribe in zdrave maščobe. Z domačo pripravo obrokov se izognemo aditivom ter lahko nadziramo vnos sladkorja in soli, ki se v prehranski industriji pogosto uporabljata za povečevanje trajnosti pred pripravljenih živil.
Izogibajte se sladkorju in sladkim pijačam
Redno uživanje sladkih pijač in sadnih sokov predstavlja veliko tveganje za razvoj prekomerne telesne mase in debelosti, zobne gnilobe, povišane vrednosti krvnega sladkorja na tešče, povišanega krvnega tlaka, povišanih krvnih lipidov, bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, zmanjšanja kostne gostote, itd. Z uživanjem velikih količin sladkorja in sladkih pijač se otroci tudi navajajo na sladek okus in tako še dodatno stimuliramo nagnjenost k sladkemu okusu v kasnejšem življenju. Sladkarije naj ne bodo na jedilniku vsakodnevno, pač pa naj bodo rezervirane za posebne priložnosti.
Dodan sladkor v živih lahko prepoznate pod naslednjimi imeni: saharoza, glukoza, fruktoza, laktoza, maltoza, dekstroza, koruzni sirup, invertni sladkor, invertni sladkorni sirup, melasa, rjavi sladkor, kristali sladkornega trsa, evaporiran trsni sladkor, med, agavin ali javorov sirup, kokosov sladkor,..
Omejite uživanje soli
Prekomerno uživanje soli povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni ter bremeni ledvice, zato je pomembno, da otrok ne navajamo na zelo slano hrano. Zavedati se moramo, da večino zaužite soli zaužijemo s predelano hrano in prigrizki (čips, smoki, salame in drugi mesni izdelki, siri, kruh, konzervirana hrana,..).
Ne pozabite na vodo
Otroci na žejo pogosto kar pozabijo, zato je pomembno da jim med igro večkrat ponudimo vodo ali nesladkan čaj.
Spodbujajte igro in gibanje
V današnjem svetu, ko prevladuje sedeč način življenja, je pomembno, da starši spodbujajo aktivno igro in gibanje na svežem zraku. Z otroci pojdite ven, igrajte se igre z žogo, skačite, se lovite, kolesarite. Bodite jim zgled za zdrav življenjski slog.
Zdrava prehrana in gibanje naj postaneta del vsakdana cele družine. Otroci bodo tako razvijali zdrave navade, ki jih bodo spremljale celo življenje, starši pa boste poskrbeli tudi za svoje zdravje in kondicijo.
