Srce je neutrudna črpalka, ki dan in noč, od rojstva do smrti, neprekinjeno vzdržuje obtok krvi po telesu.
Srčno-žilne (kardiovaskularne) bolezni so glavni vzrok smrti tako pri nas kot v svetu. Zato je zelo pomembno zgodnje odkrivanje bolezni, kot so možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pectoris, arterijska hipertenzija, ter tudi sladkorne bolezni, ki je močan dejavnik tveganja za srčno-žilno bolezen.
Njihovo napredovanje pospešujejo številni dejavniki, ki jih imenujemo dejavniki tveganja.
Na nekatere izmed njih, kot so starost, spol ali dednost, na žalost ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na mnoge druge spremenljive dejavnike, in to zelo učinkovito.
Tisti, na katere ne moremo vplivati, so:
- dednost (podatek o presnovnih motnjah med bližnjimi krvnimi sorodniki, npr. dislipidemija, sladkorna bolezen tipa 2),
- starost (čim višja je starost, tem večja je ogroženost; izraziteje se ogroženost poveča za moške po 45. letu in za ženske po 55. letu oz. 10 let po menopavzi),
- spol (pri moških je tveganje za nastanek ateroskleroze večje),
- družinska nagnjenost (srčno-žilni dogodek pri bližnjih krvnih moških sorodnikih pred 55. letom starosti ali pri bližnjih krvnih sorodnicah pred 60. letom starosti).
Spremenljivi dejavniki tveganja, na katere pa lahko vplivamo, so:
- povišan krvni tlak (arterijska hipertenzija),
- povišana raven maščob v krvi (hiperholesterolemija/dislipidemija),
- kajenje,
- sladkorna bolezen (diabetes mellitus),
- prekomerna prehranjenost/debelost (predvsem trebušna debelost, tj. kopičenje maščob v trebuhu),
- telesna nedejavnost,
- psihosocialni stres in depresija.
Dobra novica je, da lahko danes začnete z veliko majhnimi spremembami, da resnično zmanjšate tveganje.
Preprečevanje bolezni srca in žilja ne pomeni nujno, da nas te ne bodo doletele, zagotovo pa lahko zakasnimo njihov nastanek in tudi omilimo njihove posledice. Nikoli ni prezgodaj; prej ko se navzamemo zdravega življenjskega sloga, tem laže ga bomo ponotranjili. In nikoli ni prepozno – celo obratno: tisti, ki so najbolj ogroženi (srčni in žilni ter sladkorni bolniki), bodo od tega imeli največ koristi, saj se bo pri njih napredovanje bolezni najizraziteje upočasnilo. Predvsem pa: četudi mislimo, da je od nečesa pač treba umreti, se moramo zavedati, da s preprečevanjem bolezni ne odlašamo samo usodnih dogodkov (npr. srčne smrti), pač pa tudi posledice, ki sicer niso vedno smrtonosne, so pa zato zelo onesposabljajoče, kot je na primer možganska kap. Zato z zdravim življenjskim slogom ne skrbimo samo za dolgo življenje, pač pa tudi za kvaliteto le-tega.
Začnete lahko s prijavo na preventivni pregled pri diplomirani medicinski sestri v ambulanti družinskega zdravnika ( referenčni ambulanti ) – https://www.zd-idrija.si/96250-2/.
Ali/in se udeležite tudi delavnic, ki jih izvaja Center za krepitev zdravja ( https://ckz.zd-idrija.si/vse-delavnice/ ), tako v ZD Idrija kot v lokalni skupnosti.
