TELEFONSKA PSIHOLOŠKA PODPORA V ČASU EPIDEMIJE

051 399 777 – Vsak delovni dan od 10.00 do 12.00

Kašelj

Si videl koliko ljudi je včeraj umrlo v Italiji? Že par dni se slabo počutim in tako čudno me tišči v prsih, kaj če je to koronavirus? Pa respiratorjev nimamo dovolj … Hodim v službo – kaj če sem že okužen, pa tega ne vem? Vsi sodelavci se bodo okužili od mene …  Z otroki je cel hudič zaradi te šole na domu. Če bo to trajalo še par tednov, se mi bo še zmešalo! Na čakanju sem, kaj če bom izgubila službo? Zelo me skrbi za starše, stara sta že in imata kronične bolezni, pa si ne pustita dopovedati, da naj raje ne hodita v trgovino…  Kako pritisniti na pavzo od vseh teh skrbi?

Skrbi, dvomi in občasni občutki tesnobe so normalen del življenja. Vsi ljudje imamo kdaj skrbi. Tudi ko nam gre vse v redu, se lahko kdaj ujamemo v misli: »Kaj pa če vse propade?« Glede na trenutne razmere zaradi epidemije je povečana mera zaskrbljenosti zelo pogost odziv pri ljudeh. Problem nastane takrat, ko zaskrbljenost postane pretirana in se zdi, da so skrbi v celoti prevzele vaše življenje. Če so v minulih tednih vaše skrbi postale težko obvladljive, če jih ne morete odgnati in večino dneva razmišljate o najslabših možnih scenarijih, potem je vaša zaskrbljenost verjetno ušla izpod nadzora.

Kako občutimo zaskrbljenost 

Zaskrbljenost se lahko občuti kot veriga misli in slik, ki si sledijo v vse bolj katastrofičnih in neverjetnih smereh. Na primer: zjutraj se zbudite in začutite, da vas tišči v prsih. Pomislite: Kaj če je koronavirus?  –  Morda sem včeraj v službi koga okužil  – Vsi bodo prenesli bolezen naprej in umrli  – Predstavljam si apokalipso in kako izgubim vse, ki jih poznam in jih imam rad. Temu pojavu lahko rečemo veriga skrbi.

Skrbi niso samo v naših glavah. Ko postanejo pretirane, jih kot anksioznost začutimo tudi v naših telesih. Telesni simptomi skrbi in anksioznosti lahko vključujejo: pospešeno bitje srca,  tiščanje v prsih, omotičnost, plitvo dihanje, občutek dušenja, utrujenost, mišično napetost, nespečnost, glavobole ter težave z želodcem in prebavo. Skratka, mnogo simptomov, ki bi jih zlahka pripisali tudi okužbi z novim koronavirusom.

Realni in hipotetični problemi 

Skrbi lahko ločimo na koristne in nekoristne. Psihologi pogosto razlikujemo med zaskrbljenostjo zaradi “realnih problemov” oz. “hipotetičnih problemov”.

Skrbi zaradi realnih problemov se nanašajo na dejanske probleme, ki jih je treba rešiti v tem trenutku. V zvezi s trenutnimi skrbmi glede koronavirusa obstajajo koristne rešitve, ki se jim moramo posvetiti, kot so na primer redno umivanje rok, socialna distanca in fizična izolacija, če imamo simptome koronavirusa.

Hipotetične skrbi pa so skrbi zaradi problemov, ki trenutno ne obstajajo, a bi se lahko pojavili v prihodnosti. Vključujejo tudi razmišljanje o najslabših možnih scenarijih, kar imenujemo katastrofiziranje. To je na primer razmišljanje o tem, da bo večina ljudi zbolela, ali pa kaj bo z nami, če bomo izgubili službo. Takšno razmišljanje lahko v trenutni situaciji zelo negativno vpliva na naše zdravje.

Kako lahko prekinemo začaran krog skrbi?

Če ste pretirano zaskrbljeni, se vam lahko zdi, kot da se negativne misli neprestano ponavljajo v vaši glavi (kot bi na radiu pritisnili gumb »repeat«). Počutite se lahko, kot da boste znoreli ali se zlomili pod težo skrbi. Čeprav morda ne verjamete, pa obstaja veliko načinov, s katerimi lahko prekinete začarani krog skrbi in anksioznih misli. Spodaj imate nekaj predlogov, kako se zamotiti in na hitro odgnati svoje skrbi:

  1. Upočasnite in umirite svoje dihanje – s tem boste zmanjšali fizično vznemirjenost, kar bo pomagalo tudi pri obvladovanju skrbi. Preberite si naš članek o tehnikah sproščanja.
  2. Sprejmite in opazujete svoje skrbi. Ne ignorirajte jih, ne borite se proti njim ali jih skušati odgnati kot običajno. Namesto tega jih preprosto opazujte s perspektive nekoga drugega, brez reagiranja ali obsojanja.
  3. Zamotite se – z reševanjem sudokuja ali križanke, z ročnimi deli ki zahtevajo veliko pozornosti, s kuhanjem.
  4. Sestavite si dnevni urnik, bodite čim bolj aktivni – tako boste manj premlevali skrbi.
  5. Telovadite – pojdite na sprehod v gozd, doma telovadite ob spletnem video posnetku ali tecite 10x po stopnicah gor in dol.
  6. Čistite – čiščenje stanovanja je odličen način za zmanjševanje stresa in skrbi.
  7. Postavite se v čevlje nekoga drugega – kaj bi svetovali svojemu prijatelju, če bi vam zaupal, da ima take skrbi, kot jih trenutno premlevate pri sebi?

V naslednjem prispevku vam bomo predstavili nekaj miselnih tehnik, s katerimi lahko učinkovito obvladate svoje skrbi »na dolgi rok«.  Ostanite zdravi. 

 

Povzeto po:

https://www.psychologytools.com/assets/covid-19/guide_to_living_with_worry_and_anxiety_amidst_global_uncertainty_si.pdf

https://www.helpguide.org/articles/anxiety/how-to-stop-worrying.htm

2018 © - ZD Idrija | Pravno obvestilo | Piškotki | Kolofon

Nujna medicinska pomoč:    (05) 37 34 212 ali 112