Vsak izmed nas se kdaj počuti potrto, brezvoljno ali celo obupano. Kadar pa občutki brezupa in nemoči v našem življenju prevladujejo in ne minejo skozi daljše časovno obdobje, gre morda za depresijo.
Depresija je danes ena izmed najpogostejših duševnih motenj, ki pa pogosto ostane neprepoznana. Je več kot le občutek žalosti ob različnih izgubah – depresija spremeni način, kako razmišljamo, čustvujemo in funkcioniramo v vsakdanjem življenju, ter pomembno znižuje kvaliteto življenja.
Zaradi epidemije covida-19 in vsej omejitvenih ukrepov se je tveganje za pojav depresije še povečalo, še posebej ranljiva skupina so otroci in mladostniki. V zadnji slovenski raziskavi SI-PANDA o vplivu pandemije na življenje so zaznali, da ima trenutno 19,1% anketiranih oseb težave v duševnem zdravju, 11,3 % pa znake depresivne motnje. Največ težav z duševnim zdravjem je navajala najmlajša starostna skupina anketiranih oseb (od 18 do 29 let), pri kateri so bili deleži oseb s težavami v duševnem zdravju (28,5 %) in depresivno motnjo (17,8 %) najvišji glede na druge starostne skupine.
Nezdravljena depresija lahko vodi tudi v samomorilno vedenje. Pri 15 % ljudi z depresijo je samomor vzrok njihove prezgodnje smrti. Zato je še toliko bolj pomembno, da se o depresiji pogovarjamo, jo znamo prepoznati in spodbujamo ljudi, da se odločijo poiskati pomoč, kadar je breme duševne stiske pretežko.
Simptomi in znaki depresije
Depresija se pri vsakem človeku kaže nekoliko drugače (odvisno tudi od spola, starosti, …), pa vendar obstajajo določeni znaki in simptomi, ki so najpogostejši.
10 najpogostejših znakov in simptomov depresije
- Občutki nemoči in brezupa. Negativne misli, črn pogled v prihodnost: nikoli ne bo bolje, nič ni možno narediti, da bi se situacija izboljšala.
- Izguba interesov za aktivnosti, ki ste jih nekoč radi počeli. Ni vam več mar za vaše hobije, prostočasne dejavnosti, družabne aktivnosti ali spolnost. Nemožnost razveseliti se, nezmožnost uživanja v stvareh, ki so vam prej nekaj pomenile.
- Sprememba apetita ali telesne teže. Večji ali manjši apetit, posledično povečanje ali izguba telesne teže (sprememba za več kot 5 % telesne teže v enem mesecu).
- Motnje spanja. Nespečnost (oteženo uspavanje), zgodnje jutranje prebujanje ali preveč spanja.
- Jeza ali razdražljivost. Občutki vznemirjenosti, nemira, lahko tudi agresivnosti. Nizek nivo frustracijske tolerance (vse in vsi vam gredo »na živce«), napadi jeze.
- Upad energije. Občutki utrujenosti, upočasnjenosti, fizične izčrpanosti. Celo telo se lahko zdi težko in celo majhna opravila se zdijo naporna, rabite več časa, da jih opravite.
- Samopreziranje. Močni občutki ničvrednosti oz. pretirane ali neutemeljene krivde.
- Nepremišljeno vedenje. Zloraba psihoaktivnih snovi, zasvojenost z igrami na srečo ali spletnim nakupovanjem, drzna vožnja z avtomobilom, ukvarjanje z nevarnimi športi …
- Težave s koncentracijo. Zmanjšana zmožnost razmišljanja, koncentracije ali negotovost pri sprejemanju odločitev.
- Nepojasnjene bolečine. Večje število nepojasnjenih telesnih simptomov, kot so glavoboli, bolečine v križu, trebuhu, mišicah …
Pomembno je vedeti, da se lahko zgoraj opisani simptomi občasno pojavljajo pri vseh ljudeh in niso nujno znak depresivne motnje. Vendar: več simptomov kot nekdo doživlja, močnejši kot so in dlje časa kot trajajo, večja je možnost, da gre za depresijo.
Zdravljenje
Depresija ne mine kar sama od sebe. Ne moremo je npr. »pozdraviti« tako, da pričnemo več hoditi v naravo, bolj zdravo jesti ali jemati določena prehranska dopolnila, razmišljati bolj pozitivno … Nezdravljena depresija se s časom lahko še poslabša (samomorilno vedenje, popolna izguba energije za vsakodnevne aktivnosti, kronična nespečnost …). Zato je zelo pomembno, da jo prepoznamo in poiščemo strokovno pomoč, saj je njeno zdravljenje ob zgodnji prepoznavi zelo učinkovito.
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu ali na druge oblike pomoči.
Prvi izbor zdravljenja, predvsem blažjih oblik depresije, je psihoterapija, ki pomaga pri soočanju z sprožitelji bolezni in pri obvladovanju njenih znakov. Psihoterapevtsko zdravljenje depresije izvajajo strokovnjaki različnih strok, ki so ustrezno izobraženi na psihoterapevtskem področju. To so lahko klinični psihologi, psihiatri, psihologi in tudi drugi strokovnjaki. Zaposleni so lahko v vseh službah za duševno zdravje: v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, na centrih za socialno delo, socialnovarstvenih programih, pedagoških službah ali drugje.
Depresijo lahko zdravimo tudi z antidepresivi, ki so skupina zelo raznolikih zdravil, ki delujejo na različne načine. Predpiše jih lahko izbrani osebni zdravnik ali psihiater.
Pomembno podporno zdravljenje predstavljajo tudi psihoedukativne delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo, ki so posameznikom brezplačno na voljo v zdravstvenih domovih. Na delavnicah se ljudje poučijo o simptomih in znakih depresije in načinih okrevanja. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju ponovitev.
Iskanje pomoči, ko se znajdemo v stiski, je znak moči, ne šibkosti.
Povzeto po:
https://www.helpguide.org/articles/depression/depression-symptoms-and-warning-signs.htm
https://www.program-mira.si/moje-dusevno-zdravje/o-dusevnih-tezavah-in-motnjah/motnje-razpolozenja/
