TELEFONSKA PSIHOLOŠKA PODPORA V ČASU EPIDEMIJE

051 399 777 – Vsak delovni dan od 13.00 do 15.00

kamni v ravnovesju

Duševno zdravje ni samo odsotnost duševnih težav ali motenj. Je več kot to in predstavlja posameznikovo blagostanje, zadovoljstvo in udejstvovanje na različnih življenjskih področjih ter konstruktivno spoprijemanje z vsakodnevnimi izzivi. Tako kot fizično zdravje ni nekaj samoumevnega in moramo za ohranjanje le-tega skrbeti, moramo skrbeti tudi za svoje duševno zdravje.

Za dobro duševno zdravje je pomembno, da ohranjamo ravnovesje med različnimi področji življenja

V življenju nam različna področja omogočajo, da se razvijamo celostno, da zadovoljujemo različne potrebe in cilje. Če imamo dobro postavljene temelje na različnih področjih, smo tudi v stiskah močnejši, saj imamo več opornih točk, na katere se lahko opremo.

Skrb za ravnovesje v življenju je pomembno v običajnih okoliščinah, v času epidemije in tudi zdaj, ko se prilagajamo na številne spremembe, s katerimi bomo v prihodnje živeli.

Ne glede na življenjski stil, je življenje večine ljudi grajeno na teh področjih – stebrih: zdravje, družina, delovne obveznosti, prostočasne dejavnosti in socialni odnosi.

Ti življenjski temelji ali stebri naj bodo medsebojno kar se da uravnoteženi. To omogoča harmoničen razvoj na različnih področjih.

Seveda je razumljivo, da v določenih življenjskih obdobjih katero od področij zavzame prednost pred drugimi (na primer, ko imamo majhne otroke, družina predstavlja velik delež). Vendar pa je kljub temu pomembno, da področja čim bolj uravnovesimo. Neuravnoteženost med različnimi področji se lahko bolj ali manj hitro pokaže preko občutij stresa, nezadovoljstva, neizpolnjenost ali zdravstvenih težav.

Naj podamo konkreten primer: v kolikor se izrazito posvečamo področju »delovnih obveznosti«, nam lahko zmanjka časa in energije, za »družino«, »socialne odnose« ali »prostočasne dejavnosti«. Nekaj časa lahko brez težav funkcioniramo v neravnovesju, a prej ali slej se težave pojavijo (v tem primeru pogosto v odnosih).

Za zdravje skrbimo na različne načine: z redno telesno aktivnostjo, uravnoteženim prehranjevanjem, opuščanjem škodljivih razvad, udeleževanjem preventivnih zdravstvenih pregledov. Za zdravje skrbimo tudi tako, da si vsake toliko privoščimo oddih in dopust od delovnih obveznosti.

Področje delovnih obveznosti zavzema precejšnji delež delovno aktivni populaciji, saj na tem področju temelji finančna preskrbljenost. Pa vendar, tudi šolajoči in upokojena populacija so na področju »obveznosti« še kako aktivni. Šolarjem obveznosti predstavlja šolsko delo, upokojeni populaciji pa različne aktivnosti, ki »morajo« biti opravljene v vsakodnevnem življenju.

Delovne obveznosti naj prestavljajo ravno pravšnji izziv za posameznika glede na njegove sposobnosti. V kolikor imamo to možnost, da delovne obveznosti in čas organiziramo sami, je ključno, da si postavljamo prioritete. Na delu je pomembno, da izpolnjujemo obveznosti, a prav tako je pomembno skrbeti tudi za dobre medsebojne odnose s sodelavci. Za optimalno organizacijsko klimo v delovni ekipi je pomembno dobro vodenje.

Protiutež delovnim obveznostim so prostočasne aktivnosti, hobiji, aktivnosti, ki jih počnemo iz lastnega interesa in za svoj osebni užitek. Bistvo hobijev je, da nam prinašajo zadovoljstvo. Ni pomembno, kakšne hobije imamo in kako uspešni smo v njih, pomembno je, da imamo aktivnosti ob katerih se dobro počutimo, da se ob njih sprostimo. To je lahko ustvarjanje, ukvarjanje z rastlinami ali živalmi, športno udejstvovanje ali kaj drugega.

Skrb za dobre medsebojne odnose je pomemben temelj v življenju, saj smo socialna bitja. To se izkaže zlasti v težkih časih, ko dobri socialni odnosi predstavljajo pomembno oporo, da lažje gremo naprej.

Medsebojne odnose gradimo v družinah pa tudi širše. Ožja družina predstavlja temeljno celico in za večino ljudi so prav družinski odnosi najbolj intimni in nudijo največ povezanosti. Pri tem je pomembno, da družina kvalitetno preživlja skupni čas, da si medsebojno pomaga pri različnih družinskih obveznostih. Nenehno je potrebno delati za to, da ohranjamo dobre družinske odnose oz. da jih aktivno izboljšujemo, v kolikor niso funkcionalni.

Izven družine gradimo druge pomembne odnose – s sorodniki, prijatelji, znanci, sosedi ipd. Ti odnosi lahko predstavljajo ključno socialno oporo v prijetnih in neprijetnih časih, zlasti če družinski odnosi niso na zadovoljivi ravni. Pogosto v okviru teh odnosov razvijamo svoje interese in preživljamo prosti čas. Prijateljski odnosi so tisti, ki so polni zaupanja in medsebojne podpore. Ti medsebojni odnosi se skozi različna življenjska obdobja spreminjajo, nekateri se končajo in nastajajo novi.

Da bi lažje ohranjali ravnovesje v življenju, razmislite o naslednjih točkah:

  1. Zapišite, na katerih temeljih – področjih je postavljeno vaše življenje. Če se vam zdi, da na katerem od temeljev niste aktivni in v njega ne vlagate, ga dopišite na seznam. Razmislite, kaj si želite doseči na tem področju in postavite konkretne cilje ter naredite načrt, kako jih boste dosegli.
  2. Ovrednotite vaše trenutno zadovoljstvo s posameznim področjem življenja (nezadovoljen – nekaj srednjega – zadovoljen). Izmed vseh izberite tisto področje, ki vam je najpomembnejše in ocenite, ali ste z njim zadovoljni oz. kako bi moralo biti, da bi bili. Naredite načrt, kako boste dosegli želeno stanje.
  3. Za ohranjanje ravnovesja med vsemi področji morate skrbeti vsak dan. Če opazite, da imate težave pri ohranjanju uravnoteženosti, si lahko pripravite urnik oz. dneve načrtujete tako, da bo v vsakem dnevu čas za vsa področja.
  4. Kadar to ne gre, si naredite tedenski načrt – na primer: če je delovni teden pretežno namenjen delovnim obveznostim, družini in skrbi za zdravje, pa si za konec tedna oz. proste dni vzemite več časa za socialne odnose izven družine in za prostočasne dejavnosti.

 

Viri: Dernovšek, M. Z., Sedlar Kobe N., Tančič Grum A., Spoprijemanje s stresom, Priročnik za vodje delavnice, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja, Ljubljana, 2019

 

2018 © - ZD Idrija | Pravno obvestilo | Piškotki | Kolofon

Nujna medicinska pomoč:    (05) 37 34 212 ali 112